Danska modna hiša v Sloveniji: Če bi bilo veliko argumentov proti, ne bi prišli

Danski trgovec z modo Bestseller, lastnik znamk Jack&Jones, Only, Vero Moda in drugih, je pred dvema letoma v Sloveniji odprl vozlišče za regijo jugovzhodne Evrope, kjer odpira nove trgovine in se širi v dve novi državi. Čeprav je pri nas v predvolilnem obdobju veliko govora o odhajanju podjetij na Hrvaško, pri Bestsellerju ne obžalujejo prihoda v Ljubljano, saj članstvo v EU, kultura dela in dostop do talenta po njihovi oceni odtehtajo morebitne pomisleke o višjih davkih.

V prvem polnem finančnem letu, ki je trajalo od 1. avgusta 2024 do 31. julija 2025, je slovenska izpostava ustvarila dobrih 22 milijonov evrov prihodkov in 361 tisoč evrov čistega dobička. To odraža poslovanje v celotni regiji Slovenija+, ki vključuje Hrvaško, Srbijo, Madžarsko, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Kosovo.

Jeseni se naboru pridružujeta še Romunija in Severna Makedonija, nato pa bo držav dovolj za eno podregijo, podjetje pa bo skušalo v teh državah povečati obseg poslovanja, je za Forbes Slovenija dejal član izvršnega odbora in regionalni direktor Bestsellerja Alexander Helmut Korošec, ki v skupini vodi 45 držav v regiji Vzhod, med njimi tudi slovensko vozlišče. Nemec slovenskih korenin bdi nad širitvijo podjetja na trge v razvoju, pri čemer si veliko obeta od romunskega trga s skoraj 20 milijoni prebivalcev. V letošnjem poslovnem letu v regiji pričakuje prihodke med 25 in 26 milijoni evrov.

So njegove korenine vplivale na prihod Bestsellerja v Slovenijo v času, ko nekateri podjetniki in opozicija opozarjajo na previsoke obremenitve za podjetja? “Seveda,” izstreli v šali. “To je bil tudi projekt iz srca. Toda preverili smo tudi Hrvaško kot potencialno bazo in se pogovarjali s podobnimi podjetji. Najprej pride posel – če bi bilo veliko argumentov proti, ne bi prišli sem,” pravi.

Na tehtnici davki in miselnost

Bestseller je pisarno v Ljubljani odprl maja 2024, podjetje so registrirali v začetku tistega leta. Pri odločitvi o lokaciji so gledali z več perspektiv. “Obstajajo davki, stroški dela itd., torej stroškovna perspektiva. Potem pa imate tudi perspektivo glede talentov, spretnosti, miselnosti. Če ste bolj zahodno oziroma nordijsko podjetje, potem je ta zahodna delovna morala zelo pomembna. In ta je verjetno najmočnejša v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško, Srbijo oziroma državami južneje. To je bil glavni razlog, ki je odtehtal stroške dela in davke,” je dejal Korošec.

Odločali so se samo med Slovenijo in Hrvaško, saj bi bilo poslovanje izven EU preveč zapleteno. Čeprav je pomembna tudi davčna politika, saj kot vsako podjetje želijo ustvarjati dobiček in biti uspešni, so prevladali drugi dejavniki, poleg zgoraj naštetih tudi predvidljivost poslovnega okolja, monetarna stabilnost in dostop do talentov.

S strani dela podjetništva in opozicije je v zadnjih mesecih slišati očitke prav na račun nepredvidljivosti poslovnega okolja, pri čemer se kritiki obregnejo ob zimski regres in dvig minimalne plače na tisoč evrov neto.

Toda Korošec pravi, da so trenutno nepredvidljivi tudi številni drugi srednjeevropski trgi. “Ko deluješ v številnih državah in upravljaš vozlišča na različnih trgih, vidiš, da negotovost ni omejena na eno okolje. Spremembe predpisov in gospodarski premiki se dogajajo v mnogih državah in ne vedno v pozitivno smer. V tem širšem mednarodnem kontekstu so ti dogodki bolj obvladljivi, kot se morda zdijo z zgolj lokalnega vidika.”

Nove trgovine in znamke

Razlika med trgi znotraj in izven EU se kaže tudi v drugačnem poslovnem pristopu podjetja. V Sloveniji in na Hrvaškem namreč poleg veleprodajnih partnerstev odpirajo predvsem lastne trgovine, v vseh ostalih pa sodelujejo z maloprodajnimi partnerji, ki kot franšizisti upravljajo trgovine Bestsellerjevih znamk, prav tako skupaj z veleprodajo.

Trenutno ima Bestseller v Sloveniji odprtih devet lastnih trgovin, na Hrvaškem pa tri. V marcu in aprilu načrtujejo odprtje še dveh trgovin na Hrvaškem, in sicer v Zadru in Splitu, maja se v Supernovi v Ljubljani odpira nova trgovina znamke Jack&Jones. Ta bo sledila trendu iz osrednje Evrope, kjer Bestseller odpira trgovine z večjo kvadraturo in ponudbo, ki naslavlja celo družino.

Lokacija na Rudniku bo tako imela okrog 700-800 kvadratnih metrov površine, Jack&Jonesu, ki ponuja modo za moške, pa bodo dodali tudi žensko različico znamke JJXX. Lani jeseni so na nekaterih trgih v regiji že lansirali tudi britansko znamko Topshop, ki jo je leta 2024 od spletne trgovine Asos kupil Bestsellerjev lastnik Anders Holch Povlsen prek holdinga Heartland. Najbogatejši Danec Povlsen je tudi solastnik Asosa.

V Sloveniji znamko v teh dneh lansirajo v ljubljanski Galeriji Emporium. Jeseni in pozimi bo na voljo na več lokacijah hrvaškega partnerja Europa92, ki ima tudi tri trgovine v Sloveniji. “To sta dva kupca, ki smo ju izbrali za začetek prodiranja blagovne znamke,” je dejal regionalni vodja.

Maloprodajni partnerji so medtem v regiji odprli več kot 20 trgovin Bestsellerjevih znamk, večinoma znamke J&J, veleprodajnih partnerjev Bestsellerja pa je v regiji 65. “Zaenkrat v strukturi prihodkov bolj prevladuje veleprodaja. Mislim pa, da bodo v naslednjih dveh ali treh letih enakomerno porazdeljeni po prodajnih kanalih, torej tretjina prihodkov za vsak kanal,” pravi Korošec.

Stari in novi partnerji

Pred odpiranjem lastnih trgovin je bil Bestseller v Sloveniji prisoten samo prek veleprodajnih partnerjev, med katerimi sta bila večja na primer Modiana in Sportina. Slednja je letos šla v stečaj, že lani je to storila njihova hrvaška podružnica, medtem ko so ostale trgovine po Balkanu prodali srbski družbi Fashion Company.

Bestseller sedaj s Sportino, ki je beležila milijonske izgube in ji ni uspelo poplačati za okrog 67 milijonov evrov terjatev upnikov, od stečaja ne sodeluje več, niti z novim lastnikom njenih trgovin na Balkanu. “Cenimo sodelovanje s Sportino, saj smo z njimi začeli sodelovati leta 2009, kar je že dolgo časa nazaj. Seveda pa je bilo tudi težko obdobje v načinu njihovega delovanja, ko so se stvari spreminjale, morda jim je manjkalo doslednosti, morda pa je bilo tudi nekaj napačnih naložb,” pove Korošec.

Pri tem poudari, da je Bestseller kljub izgubi posla s Sportino, “ki ni bil majhen”, uspel rasti in nadomestiti izpad, predvsem z lastno prisotnostjo v maloprodaji. Koliko prihodkov so ustvarili samo v Sloveniji, Korošec ne razkriva. Je pa v slovenski podružnici trenutno zaposlenih 54 ljudi, vključno s študenti, z odpiranjem novih trgovin pa še naprej aktivno zaposlujejo.

Rekordno poslovanje in izzivi

Bestseller je lani praznoval 50-letnico obstoja, jubilej pa obeležil z rekordnimi letnimi prihodki v višini 38,1 milijarde danskih kron (5,1 milijarde evrov) ob sedemodstotni medletni rasti. Čisti dobiček je znašal 4,6 milijarde kron oziroma 620 milijonov evrov. “To je dobro, a vedno bi lahko bilo bolje,” rezultate komentira Korošec.

V globalni modni industriji se medtem nadaljuje obdobje nizke rasti, ki je posledica različnih dejavnikov, od visokih carin v ZDA in drugod do spreminjajočih se navad potrošnikov. Ti vse bolj svoj denar namenjajo drugim ciljem kot potrošniškim dobrinam, na primer zdravju in dolgoživosti. Kot ugotavlja McKinseyeva vsakoletna analiza The State of Fashion za leto 2026, letos 46 odstotkov anketiranih direktorjev v industriji pričakuje poslabšanje razmer. Leto prej je to pričakovalo 39 odstotkov vprašanih.

“Trenutno se močno premikamo k naslavljanju potrošnikov (B2C),” pravi Korošec. “Smo podjetje, ki še vedno močno posluje tako z drugimi podjetji (B2B) kot s potrošniki, z deleži prihodkov 55/45 odstotkov glede na lanske podatke. Zdaj opažamo, da se rast veleprodaje upočasnjuje iz več razlogov. To pomeni, da moramo narediti veliko več v segmentu B2C, kar pomeni lastno spletno trgovino in predvsem lastno maloprodajo.”

“Nikoli ne rečemo ne poslu”

Pri tem se izogibajo pasti, v katero je v času pandemije padel velikan športne opreme Nike, ko je v želji po neposrednem naslavljanju potrošnikov prekinil pogodbe z veleprodajnimi partnerji, kot je Footlocker. To se je izkazalo za slabo potezo – velikanu so tržni delež hitro odžirali manjši tekmeci, zato je kmalu opustil strategijo in se vrnil k veleprodajnim partnerjem.

“Mislim, da je razlika v tem, da mi nikoli ne rečemo ne poslu. Torej ne rečemo, da če bomo močneje vstopili v segment B2C, bomo zmanjšali naše poslovanje v segmentu B2B. Seveda ne. Zato si vedno želimo imeti to sobivanje vseh treh prodajnih kanalov,” pravi Korošec in dodaja, da se tudi trg lahko spreminja, zlasti če se veleprodajna podjetja zapirajo ali niso uspešna.

“Na zelo zrelih trgih čutimo, da gre razvoj v to smer. Na novejših trgih še vedno rastemo v vseh treh kanalih,” je dejal.